La vie en Paris ♥
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.



 
KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 room #1

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
jane watson
administrator
administrator
jane watson

Število prispevkov : 164
Join date : 16/08/2011

room #1 Empty
ObjavljaNaslov sporočila: room #1   room #1 EmptySre Avg 17, 2011 8:20 am

room #1 Tumblr_lq0i0wAzoY1qf8em3o1_500_large
Nazaj na vrh Go down
https://la-vie-en-paris.slovenianforum.com
jane watson
administrator
administrator
jane watson

Število prispevkov : 164
Join date : 16/08/2011

room #1 Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: room #1   room #1 EmptyČet Avg 18, 2011 12:00 am

Paris. Bil je na nek način enak a po drugi strani popolnoma drugačen kot Velika Britanija. Že na sploh vreme, ljudje, atmosfera, ipd. O tem je razmišljala celo pot. Končno je prispela. Počasi se je pomikala med množico ljudi, ter skušala svoj kovček spraviti do recepcije oziroma nekaj kar bi lahko imenoval miza, kjer ti zaupajo ključ in te neverjetno čudno gledajo. Prejela je svoj ključ ter se odpravila proti drugem nadstropju, kjer naj bi se nahajala njena soba. Ni točno vedela kaj naj bi pričakovala. V Londonu je imela čudovite sobe, ki so bile okrašene, ravno po njenem okusu, ter ki so imele dovolj velike police da si lahko dejansko dal knjige gor in vse pač kar si potreboval. Hitro je poiskala svojo sobo, z ustrezno številko ter odklenila vrata. zaenkrat je bila še sama, kar ji je seveda najbolj ugajalo, ter se je počasi sprehodila po stanovanju ki je bilo nad njenimi pričakovanji. Vse je bilo svetlo, pohištvo je bilo popolnoma novo in čudovit temen laminat je vodil do dnevnega prostora, kateri je bil opremljen z majhno vendar relativno praktično kuhinjo, ki je bila namenjena za kave ali kaj temu podobnega, mogoče tudi obroke, čeprav je vedela da dobiš to nekje drugje tukaj. odprla je balkonska vrata, ter se zazrla v kampus, ter gledala ljudi ki so se sprehajali po njem.malce se je ustavila in se zamislila kako fajn ji bo tuki lahko je še bila brezskrbna. A edina stvar ki jo je resnično obremenjevala je bilo dejstvo kdo je bila njena cimra in če bo neka prostaška blondinka ki pač enostavno ne bo imela pojma o ničemer, in za katero bi se najbrž spraševal kako je sploh lahko prišla sem, brez da bi zvenel nesramen, pa tudi če samo v mislih. Hitro se je zdramila iz razmišljanja, ko je zaslišala korake po hodniku, za katere je predvidevala da je bila to njena sostanovalka. »oh,« je rekla, ko jo je videla ter se ji nasmejala. ni bila svetlolaska, to je že bila dobra točka in zgledala je precej prijazno. vsaj upala je. »no živjo, jane. in ti si?« je rekla ter ji iz formalnosti podala roko, čeprav je njen nasmešek kar vabil da bi jo človek objel, ali nekaj. »kako je bil tvoj let?« jo je hitro vprašala nekaj.

  • ŠT. BESED: 318


Nazadnje urejal/a jane watson Čet Avg 18, 2011 7:32 pm; skupaj popravljeno 2 krat
Nazaj na vrh Go down
https://la-vie-en-paris.slovenianforum.com
rosa clumbie
administrator
administrator
rosa clumbie

Število prispevkov : 33
Join date : 17/08/2011

room #1 Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: room #1   room #1 EmptyČet Avg 18, 2011 7:16 am

''Zbudi se Rosa,'' je Annastasia zašepetala na uho svoji veliki sestri. Rosa je nekaj zagodrnjala, rekla pa ni nič. Še naprej je dremala, Annastasio pa je začelo minevati potrplenje. Pograbila je trobento njenega očeta in tako glasno zatrobila, da se je najverjetneje zbudila cela hiša. ''Kaj počneš?'' je jezno zagodrnjala Rosa. Annastasia je skomignila z rameni. ''Zbujam te, kmalu greš v Francijo,'' je z ne ravno veselim glasom rekla. Rosa se je prijela za glavo, v hipu vstala iz postelje in v naglici zagrabila prvo majico in prve kavboje. Vzela je maskaro, se postavila pred ogledala in si jo počasi nanašala na trepalnice. Nato je stekla dol po stopnicah, za njo je pa priracala Annastasia. ''Si se le zbudila,'' se je zasmejala njena mačeha. Rosa se je nasmehnila in pokimala, rekla pa ni nič.
V avtu je bila tišina. Vsi so bili kot nemi. Annastasia je malce zadremala, Taylor je dajala Rosinemu očetu napotke, kje voziti, Rosa, pa je strmela skozi okno. Pariza je ni bilo strah, saj je bila tam že trikrat. Pariz je pač znan. Zato je svoj novi dom že dobro poznala, na pamet je tudi vedela, kje je študentski dom, v katerem bo prebivala, saj se je že pozanimala. Toda skrbelo jo je, kako bo prenesla odhod iz Kanade, ki je bila vedno njena domovina. Bo že preživela.
Na letališču so imeli še dovolj časa za kavico in kifeljček, Annastasia pa se je pritožila, zato je dobila sirovo štručko. Rosa je jedla počasi, kolikor je lahko, vendar jo je njen let preganjal bolj in bolj. Na koncu je le pojedla ter se s svojim velikim kovčkom in dodatnim malim kovčkom odpravila proti letalu. Pred njenim letalom so se še zadnjič objeli in poljubili v slovo. Rosa ni uspela ustaviti kapljice žalosti, ki ji spolzela iz oči. Nato se je odpravila k letalu.
Let je bil dolg, a Rosa ga je večino prespala. Zvečer se je še zabavala s prijatelji in se poslovila od njih. Spat je odšla okoli treh zjutraj, zbuditi se je morala pa ob sedmih. Zato ni bilo čudno, da je na letalu z užitkom spala, ter prespala malico in se komaj zbudila za kosilo.
V Parizu je pristala pozno popoldne. Že natančno je vedela, kje je tekoči trak z kovčki, zato se ji na letališču ni bilo treba izgubiti. Pograbila je svoj veliki kovček, za manjši dodatni kovček pa je čakala dodatnih petnajst minut. Ko se je končno prikazal, ga je Rosa z veseljem prijela za ročaj ter ustavila taksi. ''V študentski dom prosim,'' je naročila taksistu.
Taksi je ustavil pred modernim študentskim domom. To je to, je pomislila. Taksistu je pomolila nekaj bankovcev in mu dala še napitnino, on pa ji je pomagal spraviti kovčke iz prtljažnika. Rosa se je zahvalila ter odvlekla kovčke do recepcije. Tam je prosila za svoj ključ sobe. Osebju se je zdelo brez zveze, da bi imela sostanovalca samo en ključ, zato so se odločili, da bo imel vsak sostanovalec svojega. Kovčke je odvlekla do sobe številka ena, ter jo poskušala odkleniti, a odklenjena je že bila. Šit, je pomislila. Njena cimra je že notri. Odprla je vrata ter vstopila. Soba ji je bila všeč. Takrat pa je opazila svojo svetlolaso cimro. Cimra se ji je nasmejala, zato se ji je Rosa nazaj. ''Živjo. Rosa,'' je rekla ter ji dala roko, da sta se rokovali. Svetlolaska, po imenu Jane jo je še nekaj vprašala. Rosa je veselo odgovorila: ''Super je bil, a malo predolg. In tvoj?'' Spet se je nasmehnila, nato pa svojo cimro premerila od glave do nog. Zdela se ji je veliko starejša kor ona sama. Upala je, da ni starejša od nje pet let. To ne bi bilo ravno prijetno. ''Koliko si stara?'' jo je še z zanimanjem vprašala. Nato je na svojo posteljo vrgla oba kovčka, ter začela razpakirati. Končno se ji bo začelo novo življenje.

words; 606
wearing; this Smile
Nazaj na vrh Go down
jane watson
administrator
administrator
jane watson

Število prispevkov : 164
Join date : 16/08/2011

room #1 Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: room #1   room #1 EmptyČet Avg 18, 2011 8:25 am

Jane se je cimri prijazno nasmehnila. "Živjo. Uredu. Sicer sem letela prvič z letalom, ampak občutek je bil fenomenalen. Ni bilo slabosti. :Đ" Imela je občutek da se rose malo čudno počuti, nekako neprijetno zraven nje. Seveda, rose je 3 leta mlajša kot jane, in to kar nekaj let. Vendar se bo že privadila. Jane bo lahko imela kot za njeno big sister. Že od daleč se zdi, da se bosta j & r zelo dobro razumeli in bosta postali odlični prijateljici. "18. Upam da te ne moti in ti ne bo neprijetno, ker sem malo starejša..Saj predvidevam, po tvojem zgledu da si ti kar ene 3 leta mlajša od mene. Imam prav? " Malce se nasmehne, nato pa v roke prime njen velik, poln cunjic rjav kovček. Položi ga na na psoteljo zraven rose-ine. In oblačila lepo zglada na pširoke police v omaro, polno ornamentov. "Samo malo, grem se preobleči" Prijazno pogleda rose, vzame rožnato krilo iz kovčka in odide v kopalnico. Ta je bila res prečudovita. Gromozanskituš, prelepa bana, bele omare, modre ploščice in 2 okna z prekrasnim razgledom na campus, kjer so se nahajali, prihajali, odhajali studenje iz celega sveta. Jane ni mogla pozabiti na pricesko. S spuscenimi lasmi ravno ne zgleda trenutno fansy zato si je spletla navadno, anglesko kito in si jo dala na stran. Se enkrat se je pogledala v ogledali in si sama pri sebi rekla ''So, this is it. I am ready for a new life'' Se je nasmehnila, pobrala umazana in pravkar slecena oblacila iz tal in jih polozila v pralni stroj. Nato pa se je vrnila v spalno sobo kjer je rose zlagala svoja oblacila iz kocka na police v omari. Jane si jo je se malo ogledovala nato pa je cimri in lahko recemo ze kar prijateljici rekla:finish xd torej..js si grem zaj malo ogledat campus pa univerzo in zelo vesela bi bila ce bi mi delala druzbo..si za to se ji nasmene in jo sweet gleda s svojimi modrimi uckami.


  • ŠT. BESED: 276
  • WEARING: this


Nazadnje urejal/a jane watson Čet Avg 18, 2011 7:32 pm; skupaj popravljeno 7 krat
Nazaj na vrh Go down
https://la-vie-en-paris.slovenianforum.com
rosa clumbie
administrator
administrator
rosa clumbie

Število prispevkov : 33
Join date : 17/08/2011

room #1 Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: room #1   room #1 EmptyČet Avg 18, 2011 9:17 am

@Jane

Soba je bila zelo prijetna. Imela je tudi veliko kopalnico z kristalno modrimi ploščicami. Rosa ni pričakovala takšnega razkošja. In na srečo je imela svojo posteljo. Ne bi bila navdušena nad tem, da bi si posteljo delila z cimro. Saj ne da bi bilo z njo kaj narobe, a se ni dobro počutila. Ko je slišala koliko je Jane stara se je nasmehnila. Vsaj ni bila pet let starejša od nje. Toda tudi tri leta niso malo. Upala je, da ni najmaljša tukaj. ''Ja, petnajst sem stara,'' je dejala, ter zardela. Nikoli se ni dobro počutila v družbi starejših, ki ji niso bili v sorodu. Pomislila je na Kanado. Ah Annastasia, je pomislila. Kako jo bom pogrešala.
Vsa oblačila je že dala iz kovčka. Jane ji je rekla, da se gre preobleči. Rosa je pokimala. Tudi sama bi se mogla. Njena oblačila, ki jih je imela med letom niso najbolje odnesla. Saj ni bilo važno. Oblekla si je belo majico z modrimi črtami, ter modro krilo z belimi pikami. Na roko si je dala zapestnice, na glavo pa poveznila klobuček. Obula si je rjave, že zrabljene čevlje. Pa saj je bilo vseeno, kako je oblečena. Toda Rosa je vedno želela biti v stilu. Lasi si je spustila, da so ji padali lepo na ramena. Nasmehnila se je svojemu odsevu v ogledalu. Nato je počakala, da je Jane prišla iz kopalnice. Prejšnja oblačila je pobrala in stlačila v pralni stroj, kakor je to malo prej naredila Jane. Iz kovčka je še potegnila modrega medveda, ki bi ji delal družbo, če bi se počutila osamljeno. Obotavljivo ga je položila na vzglavnik, ter pogledala na Janeino posteljo. Bila je brezhibna, na njej ni bilo nobene igračke. Rosa je zavzdihnila. Vse bolj se ji je zdelo, da je edina petnajstletnica tukaj.
Jane jo je vprašala če bi si z njo ogledala campus in univerzo. Rosa je malo pomišljala nato pa odvrnila: ''Slišala sem, da je na začetku nekakšna zabava. Bi šli raje prvo tja pogledati, ker se mi je res zaželelo zabave. Kaj praviš?'' Nato jo je pogledala in čakala na odgovor. Upala je, da bo pritrdilen, saj ni želela sama stati tam na zabavi.

words; 445
wearing; this xd


Nazadnje urejal/a rosa clumbie Čet Avg 18, 2011 9:13 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
jane watson
administrator
administrator
jane watson

Število prispevkov : 164
Join date : 16/08/2011

room #1 Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: room #1   room #1 EmptyČet Avg 18, 2011 7:47 pm

Opazila je rose. Kako neprijetno ji je. Videla je, da si je na vzglavnik položila medvedka. Nato pa je pogledovala po njeni prazni postelji. "Ah. Ja. To. Ne, skrbi, če misliš, da bom mislila, da si otročja. Pač vsak ma neki svojega. Js nemorm spati na postelji brez mojih puštrčkov." Se je nasmehnila in ji pomežiknila. Iz napol praznega kovčka je izvlekla 4 povštrčke. Eden je bil bel z modrimi pikcami, eden črtasti z črnimi,belimi & modrimi črtami, eden čisto moder in še zadnji, ki je bil bel z črnimi pikami. Vse 4 je položila na posteljo, na ravno pravih mestih. Da je bilo nekako kompozicijsko. In zdaj postelja ni bila več tako prazna, dolgočasna, vendar, kar dekorativna, in počutila se je kot, da je doma. "Upam da te ne bodo motili. Če, pa ja. Pa mi povej, jih lahko tudi stran dam". Jane je slišala, kaj ji je rosa rekla, nato pa ji je navdušeno odgovorila:"Res? Nisem vedela:D Ja, seveda. Tud js sm si zlo zaželela enga party-ja." Se ji nasmehne in pomežikne. Ta, čas ko je čakala na odgovor ali nekaj, je kovček zaprla in ga dala v omaro. Še enkrat se e prepričala, če je vse na svojem mestu, tako v njeni omari kot na njej. xd Nato pa je stopila do orse in ji še rekla:"Ne skrbi zaj glede te starosti. Malo se raje razvedri. Saj si čisto mrka. Zj gremo uživat tko d vse misli in obremenjevanja naj gredo iz tebe." se najprej nasmehne nato pa jo prime za roko in prijateljsko in nenasilno odvleče do vrat. Pri vratih se ustavi in čaka, kaj ji bo rosa rekla.

  • ŠT. BESED: 231
Nazaj na vrh Go down
https://la-vie-en-paris.slovenianforum.com
Sponsored content




room #1 Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: room #1   room #1 Empty

Nazaj na vrh Go down
 

room #1

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 

 Similar topics

-
» room #2
» room #3
» room #4
» room #5
» room #6
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
La vie en Paris ♥ :: ♥ UNIVERITY OF PARIS ♥ :: 
students rooms
-