Emma je prišla v svojo novo sobo in se razgledala po njej. Soba ni bila nič posebnega, vendar je bila prijetna, majhna z dvema posteljema. Pogledala je naokoli, če je že kdo v sobi, a ni bilo nikogar. Bilo ji je zanimivo, tiho in prijetno. Razpakirala si je svoje stvari, potrebščino in oblačila. Odprla je omaro in si jo uredila. Usedla se je na posteljo in čakala, da pride kdorkoli v sobo. Bilo ji je dolgčas, zato si je nekaj na tiho mrmrala. Vstala je in se razgledala po sobi. Pogledala je skozi okno. Zunaj je pihal svež, vlažen veter, ki jo je miril. Poslušala je ptičje petje in se razgledovala po Parizu in okolici. Res je bilo vse v najlepšem redu. Sončno vreme, ptičje petje, svež vetrič in urejena soba. Razmišljala je, kdo bi lahko bil njen sostanovalec. Nasmehnila se je in se malo usedla na posteljo, da bi si uredila pričesko. Samo sploh ni slabo tukaj... si je rekla Emma. Čez čas pa je prišla v sobo oseba. Bila je...

Elena je imela za sabo dolgo vožnjo, ampak končno je prišla v Pariz. Mesto ljubezni, sicer pa ni tukaj zaradi ljubezni ampak zaradi izobrazbe in zaradi izkušenj. Ko je prišla iz letališča se je z taksijem odpeljala v središče mesta. Skozi okno je opazovala množico ljudi. Bilo je polno življenja. »Uau« si je rekla. Bilo je čisto drugače kot v njenem rojstnem kraju. Ko je iztopila je vozniku dala denar in se mu zahvalila za vožnjo. Iz torbice je vzela zemljevid Pariza in iskala študentski dom. »Tukaj nekje mora biti« si je govorila. Tekla je in vlekla za sabo težko prtljago. Po mestu je vstavljala ljudi in jih spraševala če vedo kje je ta dom. Nek prijazen star gospod ji je povedal natančno pot, Elena mu je rekla »Hvala«. Tukaj so ljudje res prijazni… Elena je našla študentski dom. Vsa srečna je vstopila v dom in šla po ključe od sobe. Hodila je po stopnicah in iskala njeno številko sobe. Prišla je do njene številke in odklenila. Vstopila je v ljubko sobo z dvema posteljema. »Super je« si je rekla. Videla pa je da je soba za 2. Pogledala je svojo sostanovalko ki je na pogled zelo prijazna in ji rekla »Živjo. Sem Elena. Kako je pa tebi ime?« Potem se je razgledala po sobi…

• ŠT. BESED:214

Emma se je obrnila in opazila svojo sostanovalko. Prijazno se ji je nasmehnila in vstala ter odšla k Eleni. Živijo! Jaz sem pa Emma... Res imaš lepo ime, Elena. Emma jo je pogledala in ji rekla: Upam, da ne zameriš, saj sem si izbrala posteljo. Saj bo v redu, tista, zraven omare, kajne? Emma jo je pogledala in čakala na njen odgovor. Spomnila se je, da bi z Eleno lahko bili dobri, najboljši prijateljici. Razmišljala je, kako več ne bo tako sramežljiva, samotarka in se bo z Eleno vedno zabavala. Poskusila se je zamisliti, kako to izgleda, kako se počutiš. Vendar Emma je pričakovala odgovor 'ne!', zato ji je bilo malo neprijetno. Še sama Emma si je ogledala sobo in Eleni pokazala na omaro. Jaz sem si oblačila in vse sotalo že zložila v omaro. Upam, da boš imela dovolj prostora. Emma se je nasmehnila in še dodala: Malo prej sem prišla sem. Na katero smer pa hodiš? Jaz na jezikovno. Če hodiš tudi ti tja, lahko sediva skupaj. Emma je naredila tisto, kar je za njo najbolj značilno: Naredila je velik nasmešek. Počakala je na Elenin odgovor.

• ŠT. BESED:201

»Živjo, hvala ti. Tvoje je tudi lepo. Ne seveda ne zamerim, meni je ta pri omari zelo všeč« je rekla rdečelaska. Razmišljala je kako lepa je ta punca, pa tudi ni zgledala »afnasta«. Ampak punca je razmišljala tudi, če bo Emmi ona všeč. »Oh, prostora je več kot dovolj« reče. Pogledala je v omaro, ki je bila lično pospravljena in je bilo veliko prostora. Tudi jaz grem na Jezikovno. Obožujem jezike.« Se nasmehne punci in pove: »Ja res bi bilo lepo, če bi skupaj sedeli, super.« Rdečelaska si je oddahnila saj je doma mislila, da bo morala sedeti sama in, da ne bo nihče sedeti zraven nje. Želela si je pogovora z novimi puncami in vprašala Emmo: »Koliko si stara? Iz katere države prihajaš? Jaz sem iz Litve.« Punca je začela govoriti, njena sramežljivost se je zmanjšala in zdaj se želi pogovarjati. Mar ni to super začetek v Parizu? Potem je začela pozorno opazovati njeno novo sostanovalko. Pogledala je njene lepe ravne lase in pomislila kako bi bilo če bi se spoprijateljili in postali najboljši prijateljici. To bi bilo res super je razmišljala. Čakala je na odgovor Emme in pogledala kako preprosto je oblečena, a zelo lepo. Tak stil je Eleni všeč.

• ŠT. BESED:202

Emma je bila kot vedno že takrat sramežljiva. Vendar ni bila za dolgo časa. Ko je slišala, kaj ji je rekla Elena, si je oddahnila in malo zardela. Hvala ti. Dobro. Jaz imam raje postelje v kotih. Emma se je prijazno nasmehnila in razmišljala, kako je Elena prijazna. Dobro. Vesela sem, da ga je dovolj. Emma je spet razmišljala o njunem prijateljstvu. Razmiššljala je tudi, kako je Elena prijazna in kako se trudi biti spoštljiva do Emme. Emma je to sprejela. Res? Super! Mislila sem, da bom čisto sama. Skupaj se bova lahko tudi učili in pisali naloge. Emmi je postalo toplo in prijetno. Počutila se je srečno. Stara sem osemnajst let. Kaj pa ti? Emma je upala, da je tudi Elena osemnajst. Prihajam iz Francije, iz Pariza. Res? Zanimivo. Emmi se je njun pogovor zdel poseben. Res sta se pogovarjali tako, kot, da se poznata že več let in sta najboljši prijateljici. Emma je le zbrala pogum in rekla Eleni: Torej.. Ali imaš kakšno najboljšo prijateljico? Emma je pogledala skozi okno, nato pa se spet obrnila k Eleni. Počakala je na njen odgovor. Emma je bila videti presrečna. Sonce je prijetno svetilo v sobo, ki je bila majhna in lepa. Z Eleno sta si dobile dovolj veliko sobo s pisalno mizo in veliko okno. Ali je tebi všeč ta soba? Meni je prečudovita.. Tako prijetno je v njej. Emma je pomislila: kaj, če Eleni ni všeč? Kaj, če se Elena samo naredi tako prijazno, nato pa bo zahrbtno in nesramno govorila o njej? Emma je postala malo zaskrbljena, dolker Elena ni odgovorila...

• ŠT. BESED: 263

Punca z rdečimi lasmi, v črnih oprijetih hlačah in roza majici je rekla: »Jaz pa rada spim kjerkoli na tleh, ne maram pa pogradov.« Pogledala je punco, po imenu Emma in rekla: »Če pa nebi bilo dovolj prostora bi pa svoje stvari natlačila, ni problemov glede tega. To bi bilo super,« reče Elena in se nasmehne Emmi. »Lepo bi bilo če bi skupaj delali naloge. Tudi jaz sem stara 18. Ja, res je kar zanimivo. O, super iz Francije si… Ja imam jo v Litvi ampak si želim tudi tukaj pridobiti prijateljice, če bi se razumele tudi najboljše. « Eleno vidno stisne pri srcu ko pomisli na Zahll, najboljšo prijateljico iz Litve. »Ta soba se mi zdi prekrasna.« reče punca z rdečimi lasmi. Razmišlja in čez nekaj časa reče… »Veš tako si želim dobiti novo prijateljico tukaj v Parizu. Zdiš se mi tako prijazna, res si super. Rada bi bila tvoja prijateljica.« izdavi Elena. Potem razmišlja in upa,da je Emma nima za čudakinjo, ker kar takole govori o prijateljstvu. Zato reče.. »Upam,da nisi jezna, ker kar govorim, da bi bile prijateljice, samo problem je, da si res želim biti tvoja prijateljica.« Se ji nasmehne in čaka, da Emma odgovori, ker razmišlja kaj bi rekla na to zmešnjavo.

• ŠT. BESED: 207

Emma, v temni, črni majici in njenemu velikemu in srečnemu nasmešku izdavila: Zanimivo... Jaz sem včasih izbirčna. Emmo je stisnilo pri srcu, saj je prvo mislila, da je Elena takšne ne bo marala. Ja, ampak sem se potrudila, tudi, če ne bi bilo prostora, bi se potrudila, da bi lahko lepo zložila oblačila in ostale reči v omaro. Emma se je nasmehnila, si popravila lase, se spet nasmehnila in iz vsega svojega zadovoljstva veselo prikimala. Res? Bi res delali skupaj naloge? Super potem... Emma je malo zardela, nato pa se spet zbrala iz svojega sramežljivega obraza. Ja.. Osemnajst si stara? Res imava veliko skupnega.. Kaj pa glede barv? Katera je tvoja najljubša? Emma je mislila, da preveč govori in to Eleni ni všeč. Res? Jaz pa imam nekaj zelo dobrih prijateljic. Nimam pa najboljše.. Emme je postalo malo sram, vendar se je zbrala. Tudi meni je prečudovita.. Ni ne prevelika, ne premajhna. Ravno pravšnja je za dve osebi. Kajne? Emma, ki je poslušala besede Elene je postala presrečna! Tudijaz si želim tukaj imeti kakšno.. Tudi ti si zelo, zelo prijazna. je zavzdihnila Emma, ki ni morala verjeti, da je Eleni prijazna. Tudi jaz bi bila tvoja prijateljica. Emma je mislila, da se ji Elena samo malo laže. ob njenih besedah, kako je prijazna je mislila Emma, da se želi samo narediti prijazno. Vendar je na to pozabila. Vedela je, da Elena zagotovo ni takšna. Lepo, da imaš najboljšo prijateljico. Po eni strani pa je res škoda.. Lahko bi bili midve. Vendar, če jo že imaš, sva lahko le prijateljici. Emma je pogledala skozi okno in se je počutila osamljeno. Mislila je, da tudi Elena nima najboljše prijateljice in bi alhko bili onidve najboljši prijateljici... Vendar je zbrala pogum in se obrnila nazaj k Eleni, ter se počutila vzvišeno, da se Elena želi biti njena prijateljia. Komaj je čakala, da ji Elena odgovori.

• ŠT. BESED: 312

»Jaz nisem tako izbirčna, tudi glede hrane. Samo ne maram solate. Kaj pa ti?« ji reče punca z rdečimi lasmi, ki sedi na postelji in čaka na punčin odgovor. Razmišlja kaj si Emma misli v njej. Ker Elena jo obožuje, všeč ji je njen stil in definitvno si želi biti njena prijateljica. »Hvala. Ja delali jih bova skupaj v najni sobici.« se nasmehne. » Ja res imava veliko skupnega.« To je že dobra lastnost si misli Elena. Če sva si tako podobni bi mogoče lahko bili zelo dobri prijateljici. »Veš vse barve so tako prijetne, da težko rečem, sicer pa obožujem turkizno barvo in res vse so tako lepe. Kaj pa je tvoja najljubša barva?« jo sprašuje Elena. Rdečelaska je videla, da se Emma počuti nelagodno, zaradi tega ker nima najboljše prijateljice. »Saj ni važno, pustiva to temo, če nerada govoriš o tem.« In zamenjata temo. »Da, ta soba je ravno pravšnja, ne maram prevelikih sob kot so v razkošnih hotelih. Jaz bi imela tako sobo doma, v Litvi. Hvala. Se pravi, da bova od zdaj naprej prijateljici. Super!« Elena se razveseli, ker je sklenila novo prijateljstvo. »Poslušaj moji najboljši prijateljici Zahll bi bila zagotovo všeč. Sicer pa imaš lahko dve najboljši prijateljici in če bom hotela sem lahko tudi tvoja. Veš že odkar sem v sobi občudujem tvoje lase, tako lepi so.« reče Elena in čaka, da Emma odgovori.

• ŠT. BESED:230
  

Kaj res? Jaz pa ne jem mesa. Res mi ga je grozno jesti. Uboge živali... Sem vegetarijanka. Zelo rada imam zelenjvo in sadje. Kaj pa ti? reče dekle s svetlimi, lepimi, se svetlikajočimi lasmi. Elena se Emmi zdi neverjetno nenavadno dekle. Čisto enaki sta si. Ni še srečala takšne osebe! Bila je srečna. Ja. Lahko akr na postelji. Ali pa bova odšli v kakšen park in v naravi naredili nalogo. Emma spet pokaže svoj nasmešek, velik kot sonce, vesel kot zvezde. Emma ni morala verjeti, da ima tako dobro novo prijateljico. Poslušala je še Elenine besede naprej. Kajne... Res še nisem poznala koga, ki bi imel skoraj vse stvari skupne.. Emma bi najraje počila od sreče in veselja, ki ju je prenašala v očeh in velikem začaranem nasmešku.
Tudi meni so všeč vse barve.. Vendar moji najljubši barvi sta črna in rdeča. Imata tudi vsaka svoj pomen, zakaj sta moji najljubši. Vedno razmišljam pozitivno in premislim, zakaj mi je neka stavr ali beseda ter tudi oseba všeč. Turkizno imaš rada? Tudi meni je zelo všeč, vendar ni moja najljubša. Emma je odšla bližje k Eleni in se še vedno smehljala. Saj je v redu tema. Ni slaba.. Emma je zardela, saj je vedela, da je Elena videla njen izraz na obrazu. Se čisto strinjam s tabo glede sob. Jaz nisem neke vrste razkošen tip človeka, raje sem bolj skromna. Rjavolaska je skomignila z rameni. Ja, to bo super. Jaz imam doma malo večjo sobo, ki mi je zelo všeč. Morala bi jo videti. Emma je žarela od veselja. Misliš, ali veš? Emma se je malo zahihitala od veselja. To je morala narediti, saj rada izrazi svoja čustva. Kaj res? Hvala! Emma je malo zardela. Tudi tvoji so prečudoviti. Morda si ob mojih besedah slišala, da je moja najljubša bava rdeča.. Tvoji lasje so pa natanko takšne barve. se razveseli rjavolaso, sramežljivo dekle po imenu Emma. Emma opazuje Eleno in čaka na njen odgovor.

• ŠT.BESED: 323

»Opala, pozabila sem
na meso. Ja živali se mi smilijo, ampak nisem vegeterjanka. Vendar kakšen meso
še vseeno pojem. Ti imaš tako dobre zamisli. Seveda, da bi šli v naravo pisati,
to bi bilo res zabavno. Enako, res sva si podobne.« Elena je tako vesela, samo
mogoče tega Emma ne opazi. Najrajše bi skakala. »Super, lepi barvi. Ja turkizna
je res tako lepa barva, polna moči, pozitivne energije, če smem tako reči in
veliko reči imam v taki barvi.« Gleda Emmo v oči in vidi kako lepo barvo oči
ima. »Jaz tudi ne, če bi imela preveč denarja bi ga dala revežem po svetu. Ker
se mi res smilijo. Oh kaj res? Hvala Emma. Veš kdaj boš morala priti k meni v
Litvo, da boš spoznala mojo družino. Mami in atija in brata. Oni mi res toliko
pomenijo. « Začne razmišljati o družini, ki jih zelo pogreša. »Kateri pa je
tvoj najljubši kos oblačila? Imaš rada nakit? Kater je tvoj najljubši?«
sprašuje punca, ki sedi na postelji in se zdi vse prej kot zadržano. Si popravi
svoje rdeče lase in si naredi čop. Čaka na Emmin odgovor, saj jo zanima, če sta
si tudi v tem podobni. Kako smo si podobni na tem svetu razmišlja …

• ŠT. BESED: 206
  

Ja.. Zelo so uboge. Grozno je, kaj počnejo z njimi,, kajne? Aha. Jaz pa ne morem. Ob pogledu na meso, se mi kar zaustavi dih. Hvala ti. Tudi ti jih imaš, seveda. Vsak jih ima. Emmi postane malo hudo, saj misli, da se preveč postavlja za več vredno. Vendar ji ni tako hudo. Počuti se odlično. Kajne? Svež zrak, hladen veter, ptičje petje in sonce, bi nama res polepšali večere, ko bi pisali nalogo.. Ja, zelo. To mi je ušeč. Še nikoli nisem srečala osebe, ki mi je tako podobna... Emma je opazila, kako je Elena vesela. Rjavolaska je bila tako srečna, da bi najraje naredila vse zato, ker je spoznala prijateljico. Ja. Res je nekaj posebnega. To barvo že od nekdaj občudujem. Vendar sta mi vedno najbolj bili pri srcu rdeča in črna. Zdita se mi, kot, da me označujeta. Kot, da ju imam v sebi, odznotraj moje domišljije, notranjega sveta.. Res? Jaz pa ne. Imam le eno majico, to je pa tudi vse. Večina stvari je v črni in rdeči barvi. Vendar imam oblačila v vseh barvah. Včasih se počutim tako barvito. Barvito kot mavrica. Emma je žarela od sreče. Se strinjam, tudi jaz bi to naredila z denarjem. Ni zakaj. Bom. Če si bova res tako dobri prijateljici, bom z veseljem prišla.. Tudi ti lahko prideš k meni, seveda. Zelo bi bila vesela. Tudi moja starša bi te zagotovo občudovala. Meni moja družina tudi veliko pomeni. Največ.* V nečem sva si različni..: je začela tuhtati Emma.. Ti imaš brata. Jaz pa nimam na brata, ne sestre. Edinka sem. veselo se je nasmehnila in pogledala v nebo. Zelo pogrešam svojo družino. je začela govoriti Emma. Moj najljubši kos oblačila.. Hm.. kaj pa vem. Lahko kar rečeva, da je majica. Kaj pa tvoj kos? Nakit jaz zelo obožujem S seoj ga imam cel kovček. Moj najljubši nakit je verižica. Res so mi pri srcu. Pa tudi zapestnice. Kaj pa o tebi? Emma se je nasmehnila. Imaš svojo najljubšo žival' Jaz jo imam. je zadovoljno prikimavala Emma. V bustvu te živali obožujem To so mačke. Imaš doma kakšno žival?
Emma je začela ponovno razmišljati pozitivno. Nič več je ni skrbelo. Želela si je samo prijateljstva...

• ŠT. BESED: 366

»Se strinjam. V življenju nisem pomislila, da
bi jedla konja. To so najbolj nedolžne živali na planetu, nekateri pa jih jedo.
Groza!« se Elena strinja z Emmo in res zdaj ni dvoma, usojeni sta si, čisto
podobni sta si. »Tudi jaz še nisem
srečala take osebe.! To je gotovo čudež. Veš kaj sem razmišljala bi šli kdaj na
effilov stop, skupaj, zvečer ko bi bil tako dober razgled.. Je blo pač izbrano naključje. Upam, da se ne
bova zaradi tega ker imam jaz brata in da si ti edinka, nebi marali. Tega ne bi
morala sprejeti in upam,da bova ostali prijateljici.« Elena postane
panična, kaj če bo moj brat razlog za moje prijateljstvo, upam,da ne si je
mislila. »Tudi jaz pogrešam svojo
družino, oni mi pomenijo največ na svetu! Veš majica je tudi moje najljubšo
oblačilo in verižice! Kako sva si podobni. Mačke so mi pri srcu, sestrična ima
doma mucko in mladičke, ampak moja najljubša žival je panda.« se Elena
zasanja. Razmišlja, da jaha pando in tekata čez kitajske gozdove, na kratko je
v svojem svetu fantazije, to je pač Elena. Posebna punca z rdečimi lasmi sedi
na postelji in se vleže, gleda strop, na katerem so zvezdice. Kako lepo si
misli.. Čaka, da Emma odgovori.


(besed je mal čez dvesto, sam sm ponesreč word zaprla)

Grozno, da jih nekateri ljudje jedo.. Mislim - tudi živali so živa bitja! Nič nam ne naredijo, mi pakot, da jih zelo potrebujemo. Brez mesa bi se zagotovo dalo živeti. Vsaj mislim.. Emmi je bilo hudo, saj je imela zelo rada živali. Vendar se je rada pogovarjala o tem in svoje mnenje delila z Eleno. Vedela je, da jo bo Elena razumela, kot Emma njeno življenje. Emma se je počutila srečno. Ni si morala pomagati, saj se je začela smejati. Kajne!? Tako čudovito se počutim.. Ja, alhko. Takrat je najlepše. Zdi se mi, da se tudi skozi to šolo vse vidi. Emma je žarela od veselja. Rjavolaska si je uzela telefon in poslala sporočilo svoji mami. Ja. Si smešna? To ap sploh ni kaj takega. Nihče si ni čisto podoben. Tudi jaz ne bi morala. Prijateljici pa ostanema, seveda, kaj si pa mislila? Emma vidi, da je Elena panična, ter jo potolaži. Ne skrbi, ostali bova prijateljici. To je še najmanjši problemček. Emma se je nasmehnila. Tudi jaz. Res? Super. Aha.. Tudi jaz imam doma tri mačke. Skupaj lahko greva kdaj nakupovati oblačila, nakit, torbe in še kaj. Zelo bi se zabavali - vsaj mislim, da bi bilo tako.. Emma se je nasmehnila in počakala na to, kaj ji bo odgovorila Elenca.^^

• ŠT. BESED: 212