Elena se je pripeljala z avtobusom skoraj do roba gozda.
Naprej je šla peš, čeprav bi jo avtobus lahko peljal dlje. Potem je kmalu
prišla do gozda. Bilo je vlažno. Elena je opazovala nebo, res lepo je izgledal.
Oblečena je bila v črne pajkice in majico, ki je bila široka in na njej je
pisalo: I love Paris. To majico si je Elena kupila pred kratkim, ker se ji je
zdelo, da potrebuje nekaj iz Pariza. Ker pa ni bilo tako toplo kot je
pričakovala si je oblekla pulover, ki ga je imela za vsak slučaj sabo.
Razmišljala je o ljudeh, ki hitijo po mestu tukaj je pa čisto mirno. Nobene
žive duše, edino kar je slišala je bilo njeno dihanje. Po dolgi hoji, ki je
trajala eno uro je pred sabo zagledala tisto punco, ki jo je zadnjič videla na
party-ju v naročju fanta. Šla je do nje, saj je vedela, da je ta punca iz
istega študentskega doma kot ona. Ko je bila že čisto blizu nje ji je rekla: »Živjo,
sem Elena! In ti si?« In se ji je nasmehnila. Punca, za katero neve imena, je
bila oblečena zelo lepo. Športno, ampak lepo. Pomislila je: bo ona mislila, da
sem čudna ker nimam prave opreme za tek (oz. športe, kjer se potiš)…
