demi je lahno vstopila v sobo, ter si popravila svetlo rjav svilen pramen las. pogledala je po sobi, ki je imela dve postelji. razmišljala je kako lep je paris, češ da je skrivnostno mestece, ki te samo privablja ga raziskati. hitro je spustila večjo potovalno torbo ter stekla k oknu. čez okno si je ogledovala šolo, ljudi ki so hodili po cesti ter trgovine. ni bila navajena takega razkošja kot je bil paris. po petih minutah je pogledala po sobi ter rekla z veselim glasom sama sebi: "moja postelja bo... tistale". z nogami se lahno odbila od tal ter se ulegla na desno posteljo ob oknu. nasmehnila se je veselo, kot da bi v tistem trenutku doživela najčistejšo srečo kar jo je lahko v življenju. leže je pogledala čez okno, kjer je videla letalo leteti po nebu. potem je zunaj zaslišala dretje. odskočila je iz postelje ter nevidezno pogledala čez okno. videla je 2 fanta, ki sta bila po izgledu starejša od nje. drla sta se nekaj po francosko, zato ju ni razumela, raje se je osredotočila na punco, ki je sedela na tleh med fantoma. rjavolaska je videla kako je punca jokala. v tistem trenutku se je spomnila nekega dneva v texasu. ko se je spominjala ji je čez obraz stekla solzica, ki jo je hitro obrisala. hitro se je premaknila od okna in ga jezno zaprla. še enkrat je pogledala po sobi, ki je bila skoraj prazna, ter se poskusila spet razveseliti.

• ŠT BESED: 246

emily je cela zadihana pritekla do vhodnih vrat njene nove sobe. Pred vrati je takoj spustila kovčke, ker so bili zanjo zelo težki. >>Huh, tole je pa bilo naporno.<< je rekla sama sebi in s širokim nasmehom na obrazu prijela trdno z desno roko kljuko. ni bila sigurna če bo tole bilo pravo mesto za njo,zato je zaradi straha jo takoj spustila. najbolj se je bala kako jo bodo drugi sprejeli. pomislila je na svoje starše, ki so jo spodbujali na vsak način da dobiva prijatelje. >>Oh, ja .. << je rekla sama sebi potiho. samo bulila je v vrata ni vedela ali naj bi šla noter ali ne. najraje je hotela zbežati. vendar ko je pomislila še enkrat na svoje starše je zauzdihnila, primla kovčke in z desno roko kljuko in z pogumom počasi odpirala vrata. nikakor se ji ni mogel zbrisati nasmeh z obraza saj je bila navdušena na novo sobo. Tole bo res super je pomislila in cela navdušena spravila oblačila iz kovčka v omaro. pogledala je skozi eno okno in videla je celotno mesto, ki jo je zelo očaralo. ozrla se je naokoli. zagledala je rjavolasko, odložila koučke na tla in z vso voljo ji podala roko. >>Živjo! Jaz sem Emily.<< ter se nasmehnila. >>Ti moraš biti moja sostanovalka, kajne?<< ter jo prijazno uprašala.

~št.besed;219